Glavni evropski inštitut za okna (IFT Rosenheim) je objavil članek v reviji Glaswelt, kjer povzema značilnosti lesa uporabljenega v savnah, tako za notranje kot za zunanje stavbno pohištvo. Povzetek članka vam ponujamo spodaj.  

Savne so prostor, kjer je običajno veliko vgrajenega lesa. Zaradi specifičnih lastnosti prostora, pa moramo le tega skrbno izbrati, da bo dolgo lahko služil svojemu namenu. 

Les vgrajen v savne mora biti odporen na:

•      Visoko temperaturo znotraj (Tnot)

•      Visoko razliko v temperaturi zunaj-znotraj (ΔT)

•      Visoka relativna vlaga (RH%)

Različni tipi savne zahtevajo različne relativne zračne vlažnosti (RH%) ter različne temperature (T). 

V turških savnah, se zaradi velike vlage v prostoru, les ne uporablja. Prostor je običajno brez oken, v kolikor okna so morajo biti iz PVC ali kovinskih okvirjev.

Les uporabljen v savnah mora biti b...

3D tiskanje je termin, ki se uporablja pri procesih, pri katerih se material pod računalniškim nadzorom spaja ali utrjuje in s tem oblikuje nova tridimenzionalna telesa. V zadnjih letih se uporaba 3D tiskanje močno povečuje, predvsem v namene izdelave prototipov in aplikativnih rešitev v proizvodnih procesih. Tiskalniki nam omogočajo tiskanje 3D teles v skoraj neomejenih oblikah, geometrijah in so običajno zasnovani s 3D CAD računalniškimi programi.

Zaradi vse večje želje strank po individualizaciji in prilagoditvah standardnih produktov, tudi v industriji oken, večje serijske proizvodnje novih produktov niso ekonomsko upravičene. Izdelava tovrstnih produktov, bi običajno zahtevala izdelavo novega orodja za vsak posamezen nov element in proizvodnjo le teh, katerih stroški z lahka presegajo vrednosti čez deset tisoč €. Razvoj modernih materialov in novih tehnologij, v zadnjih letih, pa sta omogočila uporabo 3D tis...

Spontani lomi stekel so različnih oblik in izvorov. V tem prispevku se osredotočamo na spontani lom kaljenega stekla zaradi prisotnosti nečistoč v njegovi sestavi.

Osnovne surovine okenskega stekla so silicijev dioksid ali kremen (SiO2 – 72 %), natrijev oksid (Na2O – 14 %), kalcijevega oksid (CaO – 10 %), magnezijev oksid (MgO – 3 %) in aluminijevega oksid ali glinica (Al2O3 – 1 %). Med procesom taljenja sestavin stekla, lahko pride do nastanka majhnih kristalov nikljevega sulfida (NiS), ki predstavljajo nečistoče v zmesi. Med procesom kaljenja, ki poteka pri temperaturah do 620 °C, se volumen teh nečistoč poveča. V naslednjem koraku sledi hitro ohlajevanje stekla. Ker se NiS v tako kratkem času, kot poteka ohlajevanje, ne more povrniti v začetno volumsko stanje, postane »zamrznjen« v trenutni obliki kar v kaljenjem steklu povzroči dodatne lokalne napetosti. Stanje je podobno tempirani bombi, ki se lahko sproži kadarkoli ob izpostavitvi...

Mnogokrat je mogoče slišati, da lesena okna »dihajo«, PVC in aluminijasta okna pa ne. V tej trditvi je le kanček resnice, saj lesena okna dihajo kvečjemu zaradi slabega tesnjenja ne pa zaradi dihanja lesa. Proizvajalci lesenih oken namenjajo veliko pozornosti zagotavljanju najboljše možne zrakotesnosti, vodotesnosti in odpornosti proti obremenitvi z vetrom. Poleg tega se trudijo izdelovati lesena okna z visokokakovostno površinsko zaščito, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo brez ponovnega premazovanja oken. To je mogoče zagotoviti z debeloslojnimi in elastičnimi površinskimi premazi, ki površino lesa zaprejo. Kako in zakaj bi leseno okno potem sploh dihalo?

Ker je les porozen material, je prehod zraka skozi les sicer mogoč, a je zelo odvisen od anatomske zgradbe lesa, njegove gostote in vlažnosti ter smeri prehoda zraka. Kot primer lahko vzamemo les balze, ki velja za komercialno lesno vrsto z najnižjo gostoto (cca. 150 kg/m3) in les s...

Področje okovja lesenih oken v veliki večini obvladujejo štiri velika podjetja: Roto, Siegenia, Maco in Winkhaus. M SORA uporablja sisteme podjetja Roto. Vsako izmed naštetih podjetij ponuja nagibno vrtljivi sistem (angleško Tilt&Turn, nemško dreh-kipp), ki je lahko v standardni ali skriti izvedbi ter sistem okovja za večja in težja krila. V tabeli so zbrani podatki posameznih proizvajalcev in maksimalne dovoljene teže kril, ki jih njihovi sistemi dovoljujejo.

Kaj to pomeni v praksi? Večino teže okenskega krila predstavlja toplotno izolacijsko steklo. 1 m2 stekla z debelino 1 mm tehta 2,5 kg kar za standardno troslojno zasteklitev s tremi 4 mm stekli pomeni 30 kg/m2. V kolikor je okno veliko 1200 mm × 1400 mm znaša teža krila približno 50 kg, krilo balkonskih vrat z dimenzijami 1000 mm × 2300 mm pa 70 kg. Oboje v popolnoma v skladu z omejitvami tako za vidno kot skrito okovje. V koliko pa bi želeli večja balkonska vrata z dimenzijami 120...

Nakup okna je proces, ki zahteva precej veliko angažiranost kupca in pa definiranje kopice detajlov in sprejemanje številnih odločitev. Če pri oknu še zberemo energijo, da vse dorečemo, pa le te vse prepogosto zmanjka pri zunanjih policah. Pri današnjem načinu  gradnje okenska polica ni več le okras, temveč pomemben del pri stiku stena – okno – fasada, kjer največkrat prihaja do poškodb zaradi zamakanja. Police so za marsikoga nujno zlo in kot tako je miselnost, da je dovolj samo da rečemo, da jih pač bomo imeli, dovolj. Pa vendar ni tako. Zunanje police so tisti del na stavbnem ovoju, ki predstavlja neposreden stik med klimatskimi pogoji ter osnovno konstrukcijo in je zato še kako pomembno kakšne izberemo.

V Nemčiji in v Avstriji so ugotovili številne poškodbe na osnovni nosilni konstrukciji (vstop vode v notranjost objekta, trohnenje lesenih nosilnih elementov) ali fasadi,  zaradi nepravilne vgradnje polic, zato so leta 2011 sprej...

Dvoslojna in troslojna stekla so sestavljena iz steklenih plošč ter vmesnih medstekelnih prostorov (MSP). Zaradi fizikalnih zakonov delovanja plina, se ob spremembah temperature ali pritiska, mešanica zraka in plina v MSP razteza in krči in s tem vpliva na konveksnost ali konkavnost izolacijskega stekla. Ta efekt opazimo preko nekoliko popačenega pogleda skozi steklo, oziroma pomanjšanega ali povečanega svojega odseva v steklu. Efekt je močnejši pri troslojnem steklu, saj oba MSP, delujeta v principu, kot eden sam. Srednje steklo se zaradi nevtralne pozicije ob tem ne deformira, pritisk na notranje in zunanje steklo pa je izredno velik. Nevarnosti, ki pretijo ob velikih spremembah raztezanja plina so pokanje stekla ter v ekstremnih primerih, popustitev tesnilnega materiala ob distančnikih (robovih stekla) in s tem pojav  kondenzacije stekla v MSP.

Slika 1: Konkavnost in konveksnost stekla zaradi raztezanja ali krčenja plinov v medstekeln...

Anizotropija, iridescenca, napetostni vzorci ali leopardove pike so izrazi s katerimi opisujemo mavričaste madeže, ki se včasih pojavijo na steklu. V splošnem z anizotropijo opisujemo lastnost določenih površin, da spremenijo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja. Pojav je najvidnejši pri milnih mehurčkih, na krilih metuljev ter morskih školjkah.

 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Iridescenca

Mavričasti madeži nastanejo, ker se kaljenemu ali delno kaljenemu steklu med termičnim postopkom obdelave spremeni napetostno stanje. Vsakršno neenakomerno segrevanje, hlajenje ali pa premikanje stekla po valjih, v kalilnici, lahko povzroči efekt anizotropije. Večja ko je nehomogenost postopka, bolj vidna je anizotropija. 100 % enakomernega procesa kaljenja še ni mogoče zagotoviti, vendar se steklarji vse bolj trudijo k temu. Med procesom torej nastajajo napetostna polja, ki lahko v polarizirani svetlobi povzročijo dvojni lom svetlobe. Za...

Ste kdaj pomislili koliko tehtajo vaša balkonska vrata? Ali koliko tehta vaše drsna stena širine 3,5 m in višine 2,7 m? V tem prispevku je na kratko predstavljena teža oken, ki lahko v izjemnih primerih preseže tudi 1000 kg.

Teža velikih oken lahko preseže tudi 1000 kg

Če za osnovo vzamemo okno z debelino profila 92 mm, s troslojno zasteklitvijo širine 1,23 m in višine 1,48 m (slednje sta standardizirani dimenziji za izračun toplotne prehodnosti okna Uw) lahko izračunamo, da je teža okna približno 63 kg, pri čemer največji deleži teže odpadejo na steklo (63 %), les (29 %) in okovje (4 %). Ostale 4 % teže predstavljajo aluminijasti odkapniki, tesnila, silikon, plastična držala in podložne ploščice ter premaz (Slika 1). Teža balkonskih vrat s širino 90 cm in višino 220 cm znaša okoli 70 kg, drsna stena širine 3,5 m in višin 2,7 pa okoli 460 kg.

Razporeditev teže posameznih komponent lesenega okna s troslojno zasteklitvijo in z dimenzijam 1,2...

Med uporabniki in tudi bodočimi kupci lesenih oken velja precej tradicionalno prepričanje, da je potrebno okna čez nekaj let prvič ponovno premazati in nato v nadaljevanju zopet vsakih nekaj let, dokler okna ne odslužijo svojemu namenu in jih ponovno zamenjamo z novimi, bodisi lesenimi ali drugimi okni. Prepričanje se v veliki večini primerov izkaže kot neupravičeno in nepotrebno. Strah in pomisleki izhajajo iz izkušenj z uporabo lesenih oken, ki so bila pred desetletji premazana z lak emajli oz. opleski. Ti so sicer zagotavljali dobro vodoodbojnost a nizko paropropustnost, ki je bila tudi njihova največja slabost. Ob izpostavitvi vremenskim vplivom je prihajalo do erozije premaza in pokanja zaradi krhkosti ter prehoda vode pod sam premaz. Vlaga v lesu je povzročala nemalo preglavic v obliki mehurjenja, trohnobe lesa in luščenja premaza. Današnji premazi so bistveno drugačni, razvoj je hitro napredoval, govorimo pa navadno o debeloslojn...