Zakaj in kdaj se lahko pojavi kondenz na troslojnih steklih s termo distančnikom?

Kondenz je fizikalni pojav, do katerega pride v primeru ustrezne kombinacije temperature določene površine in relativne zračne vlažnosti (RZV). Tej kombinaciji oziroma točki, pri kateri so ustvarjeni pogoji za nastanek kondenza, se strokovno reče tudi točka rosišča (Tabela 1).


Tabela 1: Temperatura rosišča v odvisnosti od relativne zračne vlage (RZV) in temperature zraka.


Standardno leseno okno z vgrajeno troslojno zasteklitvijo in termo distančnikom ima tako na notranji kot zunanji strani rob stekla, kjer se nahaja distančnik, pokrit z lesom (Slika 1).

Slika 1: Standardno leseno okno Natura Optimo z zaščitenimi robovi stekla z lesom


V tem primeru je celoten detajl dovolj toplotno zaščiten, da je temperatura stekla na notranji strani tudi v primeru nizkih zunanjih temperatur (-5 °C) dovolj visoka, da do nastanka kondenza skoraj gotovo ne pride (Slika 2). Zakaj sicer pride do kondenza v primeru dvoslojnih stekel z aluminijastim distančnikom si lahko preberete v tem blogu.

Slika 2: Primer temperatur po preseku profila lesenega okna Natura Optimo ob upoštevanju zunanje temperature -5 °C in notranje temperature 20 °C. Rdeča izoterma označuje 14 °C, modra 10 °C in črna 0 °C.


Mnogokrat pa si stranke zaradi vizualnega izgleda in modernih arhitekturnih smernic želijo okna brez vidnih lesenih okvirjev (primer). Pri takšni izvedbi rob stekla na zunanji in notranji strani ni pokrit in toplotno zaščiten z lesom (Slika 3).

Slika 3: Primer detajla Panoramic (levo) brez toplotne zaščite roba stekla na notranji in zunanji strani.


V primeru zunanje temperatura -5 °C in notranje temperature 20 °C, bo temperatura površine notranjega roba stekla 11,9 °C, kar je nižje kot v primeru standardnega okna (14,1 °C). Pri temperatura notranjega prostora 20 °C bo tako do kondenza prišlo pri RZV 60 %, medtem ko bo v primeru standardnega okna šele nad 70 %.


Nastanek kondenza je torej fizikalni pojav, ki je v osnovi odvisen od kombinacije temperature površine in RZV. Na slednje pa vplivajo naslednji dejavniki oziroma obstajajo rešitve, da se kondenzu izognemo.


1. Zadostna toplotna izolativost detajla, s katero dosežemo višjo temperaturo površine stekla. Rešitev, ki v veliki meri prepreči nastanek kondenza je lesena letvica, dodana po celotni dolžini spodnjega roba stekla (Slika 4).

Slika 4: Primer detajla Panoramic (levo) z dodano leseno letvico na spodnjem robu stekla na notranji strani.


2. Zagotavljanje ustrezno nizke RZV (zračenje večkrat dnevno, rekuperacija) in ustreznega zračenja na mikrolokaciji. Če je pred steklom npr. zofa ali kakšen drug kos pohištva, bo na mikrolokaciji preprečeno zadostno kroženje in izmenjava zraka, posledično pa bo RZV višja in bo do kondenza prišlo hitreje. Vsekakor po je tudi sicer odsvetovano kakršnokoli pohištvo v neposredni bližini stekla, saj lahko pride do t.i. termičnega loma, še posebej, če so okna orientirana na jug, stekla pa niso kaljena (Slika 5).

Slika 5: Termični lom stekla (vir fotografije)


3. Zadostna presušenost novega zidanega objekta. Do kondenziranja stekel in pa tudi površin lesenih okenskih elementov nemalokrat pride, če so okna vgrajena v zidan objekt, ki še ni zadostno presušen. V tem primeru je zaradi sušenja betona notranja RZV zelo visoka (tudi nad 90 %), kar pa ne bo povzročilo samo nastanka kondenza ampak tudi krivljenje lesenih okenskih elementov zaradi razlike v vlažnosti lesa po preseku lesenega elementa.






Mogoče vas zanima tudi...